MODROSTI STAREJŠIH
Za ta intervju o dobroti, sem se odločila, da bom izprašala svojo prababico. Ime ji je Eva Marija, stara je 77 let. Zdelo se mi je zanimivo, da bi povprašala njo, saj je najstarejša izmed mojih sorodnikov in je zelo pametna. Upam, da vam bo ta intervju pomagal razumeti drugačen pogled na svet. Misli, da današnji svet ni tako prijazen in skromen, kot je bil včasih. Mislim, da bi se lahko strinjali, zato poskrbimo, da bo njen pogled na svet in tudi pogled ostalih starejših lepši.
- KAJ JE ZATE DOBROTA?
Vse dobro kar človek naredi človeku.
2. KAKŠNA JE BILA DOBROTA, KO SI BILA MOJIH LET, SE JE KAJ SPREMENILO?
Velika razlika. Včasih smo bili zadovoljni z majhnimi stvarmi, danes pa je pričakovanje dragih stvari.
3. KAJ BI LAHKO NAUČILA MLJAŠE GENERACIJE?
Skromnosti, varčnosti in strpnosti.
4. KAJ PA TI MISLIŠ, DA BI SE LAHKO NAUČILA OD MLJAŠIH?
Naučila bi se drugačnega pogleda na svet in na življenje.
KAKO RAZMIŠLJAJO STAREJŠI?
Za intervju o dobroti sem povprašala svojo babi, 75-letno Francko Trepal. Za njo sem se odločila, ker ima že veliko izkušenj s tem, saj je od vseh mojih sorodnikov najdlje na svetu. Intervju je napisan iz srca, zato upam, da vam bo za dober zgled.
- V ŽIVLJENJU JE ZELO POMEMBNO, DA SI POMAGAMO MED SEBOJ. SE VAM ZDI, DA JE MEDSEBOJNA POMOČ ŠE VREDNOTA?
Ne, saj je bila v starih časih revščina. Ljudje niso imeli vsega, med seboj so se bolje poznali, si pomagali in spoštovali kot sedaj. Danes je vsega dovolj in ljudje ne rabijo več drug drugega, tako kot včasih.
2. KAJ VAS MLADI OZ. MLAJŠI OD VAS LAHKO NAUČIJO?
Mladi danes živijo v izobilju, treba jim je govoriti, da včasih ni bilo vse na dosegu roke. Niso krivi oni, to je prinesla sodobna tehnologija.
3. KAJ LAHKO VI NAUČITE MLAJŠE?
Pomembno je, da mladim dajemo vzgled, da so dobrota, sočutje, dobra dela in ljubezen vedno na prvem mestu.
KAKO RAZMIŠLJAJO STAREJŠI?
- KAJ VAS MLAJŠI LAHKO NAUČIJO?
Ob mladih vidim, da je zanje pomembno, kar se dogaja v sedanjosti. Da imajo pravico sami poizkušati, doživljati, biti ob tem veseli, žalostni, radovedni. Ne prenesejo soljenja pameti, kot ga tudi mi nismo.
2. KAJ MISLITE, DA VI LAHKO NAUČITE MLAJŠE?
Da so v življenju največ vredne izkušnje, ki so lahko dobre ali slabe. Ob obojih se veliko naučimo. Moč za prenašanje težav pa dobimo v ljudeh, ki nas obdajajo, to so najprej družina, prijatelji… najbolj pomembno je, kakšen si do ljudi in kakšni oni do tebe. Kakšen je tvoj odnos do vsega živega, okolja, narave. To je spoštovanje do vsega, nič ni samoumevno. Materialne dobrine so pomembne le toliko, da lahko normalno človeka dostojno živiš. Ko se spominjaš nazaj ni pomembno kje si bil ampak s kom, ki je s tabo ustvaril nove spomine. Obžalovanje, ko je prepozno ni primerno. Pravijo, da čas celi rane. Ja, pravzaprav spremeni pogled nanje. Pomembno je pripadati družini, skupnosti, domovini.
3. V ŽIVLJENJU JE ZELO POMEMBNO, DA SI POMAGAMO. SE VAM ZDI, DA JE MEDSEBOJNA POMOČ DANES ŠE VREDNOTA? ZAKAJ? RAZLOŽITE.
Medsebojna pomoč mora biti vrednota v vseh obdobjih in okoljih. Na žalost se v norenju vsakdana izgublja. Čeprav ne živimo več v razširjenih družinah, je pomembno, da ohranjamo stike. Otroci potrebujejo starejše, to je občutek varnosti in pripadnosti. Spoznavajo starejše, njihovo veselje, potrebe, poslušajo njihove življenjske izkušnje. Ko bodo enkrat na njihovem mestu s podobnimi in seveda novimi izkušnjami. Starejšim pa je ob mladih znova lepo, več časa si lahko vzamejo za vnučke, kot njihovi starši. Ko pa bodo onemogli, bodo potrebovali pomoč, lepo bo, če bo to kdo opazil. Če bomo viseli samo na aparatih in zaslonih na daljavo, se bomo izgubili. Človek ne more biti sam. Objema ali stiska roke ne more nadomestiti nobena objava. Zavestno moramo ohranjati stike in povezave med generacijami, ko bo prepozno, bo zares.